PRIČA

Priča mora priti, kadar je pravilno vabljena, in pričati po resnici, razen kadar zakon dopušča zavrnitev. Glavne pravice vključujejo:

• Odklonitev pričanja v okoliščinah iz člena 119 in zavrnitev odgovorov na vprašanja, ki bi lahko obremenila pričo ali sorodnike iz člena 121(1) Zakona o kazenskem postopku. Vsaka priča nima brezpogojne pravice zavrniti vsega pričanja.
• Navzočnost pri zaslišanju z odvetnikom in posvet z njim po členu 122(2). Odsotnost odvetnika brez upravičenega razloga ne prepreči zaslišanja.
• Uporabo lastnih zapiskov o številkah, datumih in drugih podatkih, pomembnih za pričanje; nadomestilo za izgubljen delovni dan in povračilo stroškov; ter zahtevo za razveljavitev aktov, ki kršijo pravice in zakonite interese priče, po členu 122(1).
• Zaslišanje na kraju, kjer je priča, če bolezen ali invalidnost preprečuje prihod, po členu 120(2). Zaslišanje po sodni delegaciji ali videopovezavi ni brezpogojna možnost po izključni izbiri priče.
• Zaščitne ukrepe, kadar obstajajo zadostne podlage za ugotovitev resnične nevarnosti, na zahtevo priče ali z njenim soglasjem po členu 123; ter uporabo zakonskih pravnih sredstev proti ukrepom, ki vplivajo na pričo.

Pravno pomoč je mogoče poiskati že ob prejemu vabila. Uporabljene pravice in morebitna dopustna odklonitev pričanja so odvisne od procesnega statusa osebe in konkretnega vprašanja.

Pravna podlaga: Členi 119–123 Zakona o kazenskem postopku.

Če priča med zaslišanjem začne izpovedovati samoobremenilno, mora organ prekiniti zaslišanje in pojasniti pravice iz člena 139(7). Dodatna varovala vključujejo dostop do odvetnika, pravno pomoč in tolmačenje, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji; ustrezna pravila veljajo tudi za soočenja po členu 143(6)–(10).

Pravna podlaga: Člen 139(7)–(11) in člen 143(6)–(10) Zakona o kazenskem postopku.