Kazenska obramba
Odvetnik

Pridržanje po členu 72 Zakona o ministrstvu za notranje zadeve ne sme trajati več kot 24 ur. Osebo je treba izpustiti prej, če podlage prenehajo. Vsak odvzem prostosti po tem obdobju zahteva ločeno pravno podlago in ustrezno odločitev pristojnega organa.

Sama obdolžitev osebe ne podaljša policijskega pridržanja. Tožilčeva odredba o pridržanju za največ 72 ur po členu 64(2) Zakona o kazenskem postopku je ločen ukrep za privedbo obdolženca pred sodišče ob predlogu za pripor; ni avtomatična.

Pravica do obrambe nastane takoj ob pridržanju ali dejanski omejitvi svobode gibanja.

Pravna podlaga: Členi 72–74 Zakona o ministrstvu za notranje zadeve; Člen 64(2) Zakona o kazenskem postopku.

OBDOLŽENEC je oseba, ki je formalno postavljena v ta procesni položaj pod pogoji in po postopku iz člena 54 Zakona o kazenskem postopku. V predkazenski fazi obdolžitev ureja člen 219. V sodni fazi ima oseba, proti kateri se obtožba obravnava, status obtoženca.

Pravica do obrambe — takoj.

OBTOŽENEC je oseba, proti kateri se obtožba obravnava v sodni fazi. Sodni postopek se lahko začne z obtožnico, ki jo vloži tožilec, ali pri kaznivih dejanjih na zasebno tožbo z vlogo oškodovanca. Ta status zato ni omejen na zadeve, začete z obtožnico.

Pravica do obrambe — takoj.

Priča mora priti, kadar je pravilno vabljena, in pričati po resnici, razen kadar zakon dopušča zavrnitev. Glavne pravice vključujejo:

• Odklonitev pričanja v okoliščinah iz člena 119 in zavrnitev odgovorov na vprašanja, ki bi lahko obremenila pričo ali sorodnike iz člena 121(1) Zakona o kazenskem postopku. Vsaka priča nima brezpogojne pravice zavrniti vsega pričanja.
• Navzočnost pri zaslišanju z odvetnikom in posvet z njim po členu 122(2). Odsotnost odvetnika brez upravičenega razloga ne prepreči zaslišanja.
• Uporabo lastnih zapiskov o številkah, datumih in drugih podatkih, pomembnih za pričanje; nadomestilo za izgubljen delovni dan in povračilo stroškov; ter zahtevo za razveljavitev aktov, ki kršijo pravice in zakonite interese priče, po členu 122(1).
• Zaslišanje na kraju, kjer je priča, če bolezen ali invalidnost preprečuje prihod, po členu 120(2). Zaslišanje po sodni delegaciji ali videopovezavi ni brezpogojna možnost po izključni izbiri priče.
• Zaščitne ukrepe, kadar obstajajo zadostne podlage za ugotovitev resnične nevarnosti, na zahtevo priče ali z njenim soglasjem po členu 123; ter uporabo zakonskih pravnih sredstev proti ukrepom, ki vplivajo na pričo.

Pravno pomoč je mogoče poiskati že ob prejemu vabila. Uporabljene pravice in morebitna dopustna odklonitev pričanja so odvisne od procesnega statusa osebe in konkretnega vprašanja.

Pravna podlaga: Členi 119–123 Zakona o kazenskem postopku.

Če priča med zaslišanjem začne izpovedovati samoobremenilno, mora organ prekiniti zaslišanje in pojasniti pravice iz člena 139(7). Dodatna varovala vključujejo dostop do odvetnika, pravno pomoč in tolmačenje, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji; ustrezna pravila veljajo tudi za soočenja po členu 143(6)–(10).

Pravna podlaga: Člen 139(7)–(11) in člen 143(6)–(10) Zakona o kazenskem postopku.

Oškodovanec je posameznik, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo. V sodnem postopku se lahko vključi kot zasebni tožilec ob javni obtožbi in/ali odškodninski tožnik.

Oškodovana pravna oseba je organizacija, ki je zaradi kaznivega dejanja utrpela premoženjsko škodo. V sodni postopek se lahko vključi kot odškodninski tožnik.

Pravica do obrambe — takoj.

Oškodovanec, ki je utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ima pravico sodelovati v sodnem postopku kot zasebni tožilec ob javni obtožbi.

Pravica do pravne pomoči na vsaki stopnji sodnega postopka.

Oškodovanec kaznivega dejanja, ki se preganja na njegovo zasebno tožbo, lahko začne in vodi pregon pred sodiščem kot vlagatelj zasebne tožbe.

Pravica do pravne pomoči na vsaki stopnji sodnega postopka.

Oškodovanec ali njegovi dediči ter pravne osebe, ki so utrpele škodo zaradi kaznivega dejanja, lahko v kazenskem sodnem postopku vložijo civilni odškodninski zahtevek in se vključijo kot odškodninski tožniki.

Pravica do pravne pomoči na vsaki stopnji sodnega postopka.

Osebe, proti katerim je vložen civilni zahtevek, razen obtoženca kaznivega dejanja, sodelujejo v sodnem postopku kot odškodninski toženci.

Pravica do pravne pomoči na vsaki stopnji sodnega postopka.

Pravica do obrambe — takoj ob izreku procesnega prisilnega ukrepa.

Pravica do obrambe — takoj ob izreku prisilnega upravnega ukrepa.

Pravica do obrambe — takoj ob izreku prisilnega upravnega ukrepa.

Zavrnitev vstopa po členu 14 Zakonika o schengenskih mejah je posamična obrazložena odločba, vročena zadevni osebi in podvržena uporabljenemu pritožbenemu postopku. Ni enaka ločeni prepovedi vstopa in prebivanja. Podatki o zavrnitvi se vnesejo v EES samo, kadar oseba in mejna situacija sodita na področje tega sistema.

Pravno pomoč je mogoče poiskati takoj ob zavrnitvi vstopa; kadar pride do dejanskega pridržanja, veljajo tudi varovala pred nezakonitim odvzemom prostosti.

Pravica do pravne pomoči — takoj ob obvestilu o zavrnitvi ali drugi seznanitvi z njo.

Pravna obramba, pomoč in zastopanje pri vlogah za azil, status ali začasno zaščito v Bolgariji. Pomoč v zvezi s prisilnimi upravnimi ukrepi: namestitvijo v poseben center za začasno nastanitev tujcev, pridržanjem po Zakonu o ministrstvu za notranje zadeve ali namestitvijo v tranzitno območje ali prostor za pridržanje na mejnem prehodu.

Pravica do obrambe — takoj.

Pravica do obrambe — takoj od prvega procesnega dejanja glede osebe v zvezi s predlogom za obvezne medicinske ukrepe po členu 89 Kazenskega zakonika, vključno s prisilno privedbo, pridržanjem, vabilom ali imenovanjem oziroma zaslišanjem sodnopsihiatričnega izvedenca; v vseh primerih najpozneje ob vložitvi tožilčevega predloga po členu 427 Zakona o kazenskem postopku.

Pravica do obrambe — takoj od prvega državnega dejanja, ki poseže v pravice ali omeji svobodo gibanja, vključno z začasno namestitvijo po členu 154 Zakona o zdravju; v vseh primerih najpozneje ob tožilčevem predlogu ali prvem vabilu po členih 157–158 Zakona o zdravju.

→ Vožnja po uživanju alkohola ali drog: temeljno kaznivo dejanje po členu 343b(1) bolgarskega Kazenskega zakonika zahteva koncentracijo alkohola v krvi nad 1.2‰, ugotovljeno po predpisanem postopku. Člen 343b(2) ločeno obravnava vožnjo s koncentracijo nad 0.5‰ po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje iz odstavka 1. Vožnjo po uporabi drog ali njihovih analogov, ugotovljeni po predpisanem postopku, urejata odstavka 3 in 4.

→ Zavrnitev testiranja: kazenska odgovornost zahteva konkretne pogoje iz člena 343b(6) — vožnjo in zavrnitev testa po predhodni upravni kazni za eno od teh dejanj — ali iz odstavka 7, ki zadeva zavrnitev testa ali neizpolnitev odredbe o pregledu po udeležbi v prometni nesreči. Po odstavku 8 ni kaznovanja, kadar zavrnitev iz odstavka 6 ali 7 izhaja iz okoliščin zunaj nadzora osebe. Kadar znaki kaznivega dejanja manjkajo, je treba obravnavati upravno odgovornost po Zakonu o cestnem prometu.

→ Vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja ali med prepovedjo vožnje: Člen 343в(1) zahteva vožnjo med izvrševanjem prepovedi po predhodni upravni kazni za isto dejanje. Odstavek 2 zadeva ponovljeno vožnjo brez ustreznega dovoljenja v enem letu od upravne kazni.

→ Neregistrirana motorna vozila in registrske tablice: uporabijo se lahko ločena kazniva dejanja iz člena 345; ponarejanje, brisanje ali poškodovanje identifikacijske številke vozila se presoja po členu 345a. Vsaka tehnična nepravilnost ne pomeni kaznivega dejanja.

→ Dovolitev uporabe motornega vozila vozniku brez dovoljenja ali vozniku, ki je užival alkohol ali droge: prepoved je v členu 102(1), točka 1, Zakona o cestnem prometu, z upravnimi posledicami ob izpolnitvi zakonskih pogojev. Oseba, ki da vozilo na voljo, lahko kazensko odgovarja samo, če konkretno ravnanje izpolnjuje znake drugega uporabljivega kaznivega dejanja.

→ Nesreče s poškodovanimi osebami: Člena 342 in 343 veljata, kadar so ugotovljeni znaki prometnega kaznivega dejanja. Pri malomarnem povzročanju smrti ali srednje oziroma hude telesne poškodbe s strani drugih udeležencev cestnega prometa, vključno z uporabniki nemotornih vozil, je treba glede na dejstva preučiti tudi splošni kaznivi dejanji iz členov 122 in 133.

Pravno obrambo je treba poiskati takoj, tako za osebo, katere odgovornost se preiskuje, kot za oškodovance. Uporabljena različica kazenskega prava je odvisna od datuma dejanja in pravila o milejšem zakonu iz člena 2.

Pravna podlaga: Členi 2, 122, 133 in 342–345a Kazenskega zakonika; Členi 102, 174 in 177 Zakona o cestnem prometu.

Pristojnost vojaških sodišč ureja člen 396 Zakona o kazenskem postopku, razen za kazniva dejanja v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva. Pomembni so status osebe in zakonski pogoji, ne le oznaka kaznivega dejanja.

→ Vojaške osebe in druge kategorije, izrecno navedene v členu 396(1); pri vojaških osebah dejanje ni nujno storjeno pri opravljanju vojaških dolžnosti.

→ Rezervisti, ki opravljajo aktivno službo v prostovoljni rezervi, in osebe v vojni službi po členu 396(1), točka 4.

→ Civilisti, zaposleni pri Ministrstvu za obrambo, bolgarskih oboroženih silah, strukturah podrejenih ministru za obrambo ali Nacionalni službi za varovanje, za kazniva dejanja, storjena pri opravljanju ali v zvezi z njihovimi dolžnostmi, po členu 396(1), točka 6.

→ Civilisti, ki kot udeleženci kaznivega dejanja delujejo skupaj z osebami iz kategorij člena 396(1), kakor določa člen 396(2).

Struktura / sodne stopnje: 1. Vojaško okrožno tožilstvo in ustrezno vojaško sodišče v Sofiji, Plovdivu ali Slivnu. 2. Vojaško pritožbeno tožilstvo in Vojaško pritožbeno sodišče v Sofiji. 3. Vrhovno kasacijsko sodišče.

Ukrepi za zagotovitev navzočnosti: običajne ukrepe iz člena 58 je treba razlikovati od posebnih ukrepov iz člena 401 za osebe iz člena 396(1), točka 4: strog nadzor v enoti in pridržanje v vojašnici ali običajnih prostorih za pridržanje.

Pravica do obrambe nastane takoj glede na procesni položaj; ob pridržanju od omejitve prostosti.

Pravna podlaga: Členi 396, 399, 401 in 405 Zakona o kazenskem postopku.

• Pravno pomoč je treba poiskati takoj. Urediti je treba pooblastilo in ustrezen varen komunikacijski kanal.
• Preverjanja in zahteve s pomočjo odvetnika: uveljavljanje pravic do dostopa, popravka ali izbrisa po uporabljenih postopkih SIS, INTERPOL/CCF in EUROPOL. To ni eno iskanje, ki zajema vse evidence iskanih oseb; dostop je lahko zakonito omejen. CCF nadzoruje podatke INTERPOL in ni kazensko sodišče. EUROPOL ne izdaja evropskih nalogov za prijetje.
• Rdeče obvestilo INTERPOL ni mednarodni nalog za prijetje. Njegove posledice in kakršno koli pooblastilo za prijetje so odvisni od uporabljenega prava. Odsotnost v javni zbirki obvestil ne dokazuje, da oseba ni iskana.
• Zaupnost: informacije stranke se obdelujejo in razkrivajo samo po potrebi ter v skladu s pravom in poklicno zaupnostjo. Pravna pomoč ne vključuje izogibanja pravosodju ali jamstva, da bodo zakonsko zahtevane informacije zadržane.
• Pravica do molka in varstvo pred samoobremenitvijo: njun obseg je odvisen od procesnega statusa. Pred dajanjem pojasnil ali podpisovanjem dokumentov poiščite pravno pomoč; zakonske dolžnosti identifikacije in prihoda ostajajo veljavne.
• Dokazi, ki podpirajo manj omejujoč ukrep: naslov, družinske in zaposlitvene vezi, sodne odločbe ter zdravstveni zapisi.
• Potovanja: pridobite oceno tveganja za ujemanje z razpisom ukrepa in prijetje po ustreznem postopku.
• Prostovoljni prihod: zakoniti dogovori in komunikacija s pristojnimi organi prek odvetnika. Ni mogoče obljubiti jamstva, da ne bo prijetja, ali konkretnega ukrepa; vsako zakonsko razpoložljivo varovalo zahteva individualno presojo.

Pravna podlaga: INTERPOL — Rdeča obvestila; EUROPOL — pravica do dostopa.

Pravica do obrambe — takoj ob pridržanju. Zelo priporočljivo je angažirati dva odvetnika: enega v izvršitveni državi, kjer ste pridržani, za vodenje postopka in ukrepa za zagotovitev navzočnosti; ter drugega v odreditveni državi ali državi prosilki za zagotovila, načelo specialnosti, zastaralne roke, dokumente, varovala glede pogojev pridržanja, postopkov in zdravja, pogajanja ter morebiten umik ali spremembo evropskega naloga za prijetje.

Za posle v Sofiji 1000, Bolgarija; regiji Osrednja Makedonija, Grčija; ter regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, Francija, z namenom preprečevanja neprimernih praks in nepremičninskih goljufij.

Pravna pomoč in svetovanje pri vlogah za dovoljenje za strelno orožje pri Ministrstvu za notranje zadeve ter pravno zastopanje pri izpodbijanju zavrnitve izdaje dovoljenja ali odvzema obstoječega dovoljenja.